São Miguel

Največji in najbolj priljubljeni azorski otok, imenovan tudi Ilha Verde (zeleni otok), je nastal iz  dveh otokov, ki sta se združila zaradi vulkanskih izbruhov. Od Sete Cidades do Lagoa do Fogo je predel  z 270 vulkani. Najmlajši naj bi ugasnil pred 3000 leti.
Na São Miguel sva prišla s São Jorga z manjšim letalom letalske družbe Sata. Let je trajal komaj pol ure. Letališče na otoku je v bližini mesta Ponta Delgada, ki je s 45.000 prebivalci največje mesto in hkrati upravno središče otoka in celotnih Azorov. Na letališču sva prevzela avto brez klime, ki sva jo pri  26 stopinjah precej pogrešala.

Apartma, do katerega sva se odpravila, je bil na skrajnem vzhodnem delu otoka. Iz Ponta Delgade sva se po notranjosti otoka zapeljala na sever do mesta Ribeira Grande, kjer sva nakupila hrano in si ogledala to lepo mesto.

Nadaljevala sva po avtocesti do mesta Nordeste, ki, kot že ime pove, leži na severovzhodnem delu otoka, in naprej po JV obali do Lomba das Fagundas, kjer sta dve obnovljeni stari azorski hiši, večja Casa do Recato in najina Casa das Alveolas.

Lastnica obeh hiš je po poklicu učiteljica. Z možem sta kupila stari hiši in ju, delno z denarjem iz evropskega sklada, obnovila. Hiša in okolica sta urejeni z veliko truda in ljubezni, kar se vidi na vsakem koraku.
Prijazna lastnica nama je pripravila zajtrk in dala nekaj koristnih napotkov za ogled otoka. Celodnevni izlet sva namenila ogledu doline Furnas, znane izletniške in zdraviliške točke v notranjosti otoka, poznane po istoimenski vasici, jezeru, toplih vrelcih, gejzirih in seveda po nezgrešljivem vonju po gnilih jajcih, ki ga ustvarja plin vodikov sulfid. Na področju doline sta ugasla vulkana, v zahodnem je jezero Furnas (na višini 359 metrov). Okoli jezera, ki je od vasi oddaljeno nekaj kilometrov, poteka sedem kilometrov dolga krožna pešpot. Na poti ob jezeru se nahaja edina gotska zgradba na Azorih, cerkev z imenom Capela da Nossa Senhora das Vitórias.

Sprehodila sva se tudi po vasici Furnas, pojedla koruzo, kuhano v enem od mnogo gejzirov, in si privoščila kopel v naravnem termalnem kopališču. V kopališču so tolmuni z mrzlo in toplo vodo, bogato z železovimi solmi, zaradi česar je voda rjavkasta. Kopanje je bilo zelo osvežujoče in sva si ga v naslednjih dneh ponovno privoščila.

Tretji dan sva se zapeljala na jug otoka in si ogledala nekaj izletniških točk: Ribeira Quente in Vila Franca do Campo, v bližini katerega je znamenita cerkev Ermida da Nossa Senhora da Paz. Parkirala sva na urejenem parkirišču pod kapelo in se po številnih stopnicah povzpela do vrha. Ob vzponu sva občudovala prelepe mozaike iz keramičnih ploščic, ki prikazujejo verske motive. Z vrha je lep razgled na mesto in okolico.

Zapeljala sva se v notranjost otoka do jezera Lagoa do Fogo (Ognjeno jezero), ki leži v enem od številni vulkanskih kraterjev na otoku in predstavlja enega večjih vodnih rezervoarjev na Azorih. Nastanek jezera je povezan z vulkanskim izbruhom leta 1563. Razgled na jezero in okolico z vrha, kjer poteka cesta, je čudovit, seveda pa je vse odvisno od tega, kakšen je dan, jasen ali meglen. Okoli jezera gre znana pohodna pot (1–2 uri), ki je žal nisva uspela prehoditi.
Četrti dan sva se zapeljala proti zahodni polovici otoka na ogled ene največjih znamenitosti otoka, Sete Cidades. Peljala sva se po severnem delu otoka in se sproti ustavila na plantaži čaja Cha Gorreana. V glavni stavbi, v okolici katere so plantaže, sva si ogledala postopek pridelave čaja, jih nekaj poskusila in seveda tudi kupila. Na otoku so tudi plantaže kave in nasadi ananasa, ki naj bi ga v 19. stoletju prinesli iz južne Amerike. Danes gojijo ananas v posebnih steklenjakih, ki jih je okoli 3000, čas zorenja je 18–24 mesecev, pridelajo pa ga okoli 2000 ton letno. Ananas je zelo cenjen, ima tudi lastno blagovno znamko, Ananás dos Açores. Tudi midva sva ga poskusila in bil je res dober. Nadaljevala sva vožnjo mimo Ponta Delgade na zahod. Vreme na tem delu otoka nama ni bilo naklonjeno, saj je bilo oblačno in megleno. Sete Cidaddes je vulkanska kotlina, v kateri ležita dve jezeri, ločeni z ozkim nasipom. Razlikujeta se v barvi, kar pa danes zaradi onesnaženosti ni več tako dobro vidno. V kraterju je mestece Sete Cidades. Cesta gre po vrhu kraterja, zato je pogled na jezeri ob lepem vremenu veličasten in ga lahko občuduješ kot eno največjih znamenitosti Azorov. Midva te sreče nisva imela, saj je bilo ves čas oblačno in megleno. Še en razlog več za ponovni obisk Azorov.

Zadnji dan sva odšla iz apartmaja že zjutraj in se zapeljala do Ponta Delgade. Popoldne sva imela let do Lizbone, kjer sva prenočila in se naslednjega dne vrnila domov.