Predstavitev Azorov
Kljub temu da so Azori odmaknjeni in majhni, igrajo v Evropi pomembno vlogo. Že v 19. stoletju so ugotovili, da se anticiklon, ki nastane nad Azori, v nekaj dneh pojavi nad Evropo. Azori nekako določajo, kakšno bo vreme pri nas.
Azori (portugalsko Açores) so otočje sredi Atlantskega oceana, od portugalske obale oddaljeni 1500 km, od kanadske 1925 km. Arhipelag devetih večjih in manjših otokov se razprostira v dolžini 600 km v smeri od SZ proti JV in je na stičišču treh največjih tektonskih plošč, in sicer severnoameriške, evroazijske in afriške.
Podnebje je oceansko, z milimi zimami in ne pretoplimi poletji (pod 30 stopinj Celzija). Dosti je padavin, zato je vegetacija bujna, ponekod kar tropskega videza.
Na devetih otokih v skupni velikosti dobre desetine Slovenije živi približno četrt milijona ljudi, največ portugalskega porekla. Prebivalci se ukvarjajo večinoma s poljedelstvom, še posebej s pridelavo ananasa, tobaka in čaja ter govedorejo, mlečno industrijo in ribolovom ter turizmom, ki v zadnjem obdobju postaja vse pomembenjši dejavnik. Azori imajo znotraj Portugalske status posebne ekonomske cone, zaradi česar so tam davki nižji kot v drugih delih države.
Vsi otoki so vulkanskega izvora in dolgo niso bili poseljeni. Kar precej različnih teorij, zgodb in legend je povezanih z odkritjem arhipelaga. Po nekateri teorijah naj bi bilo otočje zarisano že na genovskih in katalonskih navtičnih kartah iz sredine 14. stoletja. Po drugih teorijah naj bi otočje v začetku 15. stoletja odkrili mornarji pomorščaka Henryja Navigatorja, enega prvih portugalskih pomorščakov. Dejansko naj bi otok Santa Maria, najjužnejši in najvzhodnejši otok otočja, leta 1427 odkril navigator Diego de Silves na poti do Madeire. Otok se je sprva imenoval Ilha dos Lobos. A ker naj bi bila odkritja uradno veljavna šele s potrditvijo portugalskega kralja, so odkritje otoka pripisali kapitanu Goncalu Velhu Cabralu, ki je otok odkril leta 1431. Legenda pravi, da naj bi otok odkrili na dan, ko je posadka kapitana Goncala Velha Cabrala slavila krščanski praznik device Marije; neki mornar naj bi v daljavi opazil kopno in zavpil »Santa Maria«. Naslednje leto je portugalski kralj to odkritje tudi uradno potrdil in zasluge so pripisali kapitanu Goncalu Velhu Cabralu in ne navigatorju Diogu de Silvesu. Sprva so tu naselili le ovce, da so se razmnožile, saj drugih večjih živali na teh otokih ni bilo. Življenje na oddaljenih otokih nekaj časa ni privlačilo nikogar, prva naselbina je bila na otoku Santa Maria ustanovljena šele kasneje. Otok je po nekaj desetletjih večkrat postal tarča piratskih napadov, zaradi česar so domačini postali zelo negostoljubni do vseh popotnikov. Enaka usoda je doletela tudi Krištofa Kolumba, ko se je februarja leta 1493 izkrcal na otoku, potem ko je že odkril Novi Svet in se je vračal v Španijo. Domačini so celo zajeli nekaj njegovih mornarjev in po napornih prepričevanjih in pogajanjih je Kolumbu le uspelo osvoboditi zajete mornarje.
Med drugo svetovno vojno so imeli Angleži in Američani na teh strateško pomembnih otokih svojo vojaško bazo, ki je omogočala lov na nemške podmornice, zaščito ladijskih konvojev in prelete čez Atlantik, med hladno vojno pa so Američani tukaj lažje prestrezali ruske podmornice in vohunska plovila.