Faial

Faial, Modri otok, je svoje ime dobil zaradi modrocvetočih hortenzij, ki so jih z Japonske leta 1799 v največji meri prinesli prav na Faial. Od tukaj so se hortenzije v stotih letih razširile po vsej Evropi. V osrednjem delu leži ena največjih znamenitosti otoka, velik krater Caldeira Cabeco Gordo (širok 2000 metrov in globok 400 metrov). Vulkan je nazadnje izbruhnil leta 1672. Najvišji vrh otoka je 1043 metrov visok Monte da Guia. V sredini 18. stoletja je na otoku postala zelo pomembna panoga lov kitov, druga pomembna panoga pa pridelava pomaranč. Največje mesto je Horta, znana kot pomembno pristanišče. Zadnji vulkanski izbruh na otoku je bil v letih 1957 in 1958, pri čemer je nastal nov polotok Capelinho (2, 4 km2), izjemnih barv in kontrastov. Leta 1998 je bil na območju trikotnika (epicenter v Faial – Pico kanalu) močan potres, ki je naredil veliko škodo.

Vožnja s Floresa na Faial z manjšim Satovim letalom je trajala le 35 minut. Prevzela sva avto in se s prijaznim lastnikom najete hiše, ki naju je pričakal na letališču, odpeljala na drugo stran otoka, do Ribeira Funde (vožnja je trajala približno 30 minut). Vreme je bilo sončno, kar sva izkoristila za ogled kraterja Cabeco Gordo v bližini najine hiše. Po obrobju kraterja vodi 2–3 ure (8 km) trajajoča pešpot, ki poteka na nekaterih mestih med grmovji cvetočih hortenzij. Z ene strani poti gledaš v krater, z druge pa v Atlantik. Večina turistov se pripelje le do kraterja, naredi nekaj fotografij in gre naprej. Le malo nas je bilo, ki smo prehodili celotno pot okoli kraterja.

Ko sva se proti večeru vračala v svoj apartma, sva občudovala Pico, najvišji vrh Portugalske, ki se nahaja na sosednjem istoimenskem otoku. Ta dan se je vrh Pica kazal v vsej svoji lepoti, saj je večinoma obdan z meglicami. Lastnik najine hiše ima v lasti več obnovljenih starih azorskih hiš. Vsako jutro naju je pred vrati čakala košara, v kateri so bile dobrote (svež kruh in jajca, domača marmelada in maslo, sok …), zvečer pa sva lahko zaplavala v domačem bazenu .
Naslednji dan sva se odpeljala na ogled polotoka Capelinho, kjer sva si ogledala muzej, v katerem je prikazan nastanek polotoka. V bližini je zelo lep svetilnik. Sprehod po vulkanski pokrajini, ki je bila še nekaj desetletij nazaj vroča in nedostopna, je nekaj posebnega. Prve, zelo odporne rastlinice že poganjajo in v prihodnosti jih bo vedno več. Povzpela sva se tudi na bližnji vrh in ugotovila, kako težko se je vzpenjati po vulkanskem pesku.

Pozno popoldne sva se odpeljala do Horte in v znani restavraciji Peter’s Cafe pojedla sendvič Azri in čokoladne palačinke ter spila obvezni gin s tonicom. V marini sva si ogledala grafite, naslikali so jih številni morjeplovci, ki so se ustavili v pristanišču med plovbo po Atlantiku med Evropo in Severno Ameriko. V bližnji turistični poslovalnici sva za naslednji dan rezervirala ogled kitov.

Tretji dan na Faialu sva se ponovno odpeljala proti Horti. Med potjo sva si ogledala majhen, vendar zelo lep botanični vrt (Jardim Botanico do Faial) s karakterističnimi azorskimi rastlinami.

V Horti sva se vkrcala na ladjo, ki nas je peljala na približno triurni ogled kitov in delfinov. Izlet je bil zelo dobro organiziran in voden. Videli smo kar nekaj kitov in ogromno igrivih in nagajivih delfinov, ki so v jatah spremljali ladjo, jo prehitevali od spodaj, po levi in desni. Na izletu sva spoznala nekaj ljudi, s katerimi smo se pozneje še srečevali na drugih azorskih otokih.