Soteska Taroko

Bila je že tema, ko sva prispela v hotelsko naselje v kanjon Taroko. Prišla sva ravno pravi čas, saj se je pričela večerja. Leader Village Taroko hotel je bila super izbira. Aboridžinsko naselje (Buluowan Recreation Area), ki leži 8 km od vstopa v Taroko, ima odlično lokacijo za izlete po kanjonu. Upravljajo ga aboridžini, staroselci, kar mu daje v vsakem pogledu staroselski značaj. Hrana je aboridžinska in zelo okusna. Po večerji si lahko ogledaš kvaliteten aboridžinski program s plesi in petjem. Naselje leži na planoti, obdani z visokimi gorami, v bližini je reka Liwu in predstavlja mali raj na zemlji. Hišice so sicer enostavno, vendar funkcionalno opremljene. Vsaka ima teraso, na kateri lahko sediš in uživaš v čudoviti pokrajini. Recepcija je ločena in v njej je velika jedilnica. Tukaj lahko tudi kupiš aboridžinske izdelke.
Zgodaj zjutraj sva se odpravila na ogled kanjona. Vreme je bilo sončno, zato sva želela izkoristiti lep dan in čim več videti. S sabo sva imela pohodne palice, na postajališču ob cesti sva si sposodila tudi čeladi. Potresi na Tajvanu so pogosti, zato zaščita pred padajočim kamenjem ni odveč. Tako opremljena sva najprej prehodila 4 km dolgo Lushni pot, ki je bila v bližini najinega naselja.
Z avtom sva se zapeljala do Swallow Grotto. Reka Liwu je povzročila erozijo v notranjosti otoka, katere posledica so klifi in tuneli, vrezani v gorovje. Turisti lahko hodijo skozi tunele in občudujejo strme klife ter deročo reko v globini. Sprehodila sva se po takšni poti, v temnih tunelih sva potrebovala baterijo, ki sva jo imela s sabo.
Ogledala sva si most Cihmu (most materinske ljubezni). Po pripovedi naj bi reka odvzela življenje otroku, njegova mati pa naj bi na tem mestu vsak dan čakala, da bi ji ga reka vrnila. Most je zgrajen v značilnem kitajskem stilu v rdeči barvi z dvema levoma na vsaki strani mostu. Ob mostu sta tudi dva paviljona.
Zapeljala sva se tudi do mostu Changchun in se z bljižnjega parkirišča povzpela do Eternal Spring Shrine (Changchun Shrine). Kljub temu, da je bilo vsepovsod ogromno turistov, ki večinoma pridejo v Taroko z avtobusi, nas je bilo le malo, ki smo se podali na približno 2 km dolgo in strmo pot po stopnicah (1 ura) do templja na vrhu hriba, s katerega se je ponujal čudovit pogled na kanjon.
Utrujena, vendar polna lepih vtisov sva se vrnila v najino naselje.