Zakaj na Tajvan
Z letalsko družbo Qatar sva letela iz Zagreba do Dohe (let 5,5 ure), tam čakala na letališču 6 ur (prespala sva v Hamad International hotelu, kar je bila kljub visoki ceni super odločitev) in letela naprej do Singapura (let 7,5 ure). Deveturni postanek v Singapuru sva izkoristila za ogled mesta in nato nočni let z nizkocenovno družbo Flyscoot do Tajpeja (let 4,5 ure). Skupaj sva na različnih letalih preživela približno 18 ur v eno smer. Iz Zagreba sva odšla v petek popoldne in na Tajvan prišla v nedeljo zgodaj zjutraj. Res precej zamudna pot, sva si pa tja in nazaj grede ogledala Singapur, ki nama je bil zelo všeč. Kazalce na uri sva prestavila večkrat, Tajvan je 8 ur pred nami.
Na pot sva se odpravila konec oktobra in v vodnikih piše, da je to obdobje najbolj stabilnega vremena, če le ni tajfunov; suho, toplo in vetrovno. Vreme je bilo skoraj vse dni lepo. Večinoma sva hodila naokoli v kratkih hlačah in majicah, le zvečer sva potebovala vetrovko. Ozračje je precej vlažno.
Tajvan je varna država, ki pa jo pogosto prizadenejo naravne katastrofe kot so tajfuni, potresi, plazovi. Pri načrtovanju poti je to dobro upoštevati in se izogniti letnemu času, ko so tajfuni pogostejši (poletni meseci) ali pa hribovitim predelom v primerih potresov.
Ime otoka (Ilha Formosa – Prelep otok) se je izkazalo za resnično, saj ima otok zelo raznoliko pokrajino, od strmih klifov ob čudovito modrem Pacifiku, ozke soteske, ki segajo globoko v notranjost otoka, veliko visokih gora v notranjosti otoka (najvišji vrh Yushan ima 3952 m), vulkansko pokrajino z gejziri in tropske gozdove. Večina od 23 milijonov prebivalcev živi v mestih na majhni površini in tam je skoncentrirana tudi večina industrije. Ozračje mest (največji: Taipei – skoraj 6 milijonov, Kaohsiung – več kot 2 milijona prebivalcev) je velikokrat prekomerno onesnaženo, zato sva se jim izognila in obiskala narodne parke, ki jih ima Tajvan kar nekaj, saj jim pripada 20% vse površine. Gozdovi pokrivajo 60% Tajvana. Flora in fauna (kar 26% rastlinskih vrst uspeva le tukaj) sta med najbolj raznolikimi na svetu.
Ljudje so zelo prijazni, nekateri znajo angleško, a večina je takšnih, ki govori le mandarinščino. Kljub temu sva se vedno nekako uspela sporazumeti. Kot belca precej visoke rasti sva se jim zdela zelo zanimiva in so naju naskrivaj opazovali ter včasih tudi fotografirali, enako sva počela tudi midva. Najin obisk Tajvana se je začel v nedeljo in končal v petek, kar pomeni, da sva se izognila trumam obiskovalcev parkov ob koncih tedna.
Prenočišča, ki sva jih imela, so bila lepa, čista in urejena ter cenovno ugodna, zlasti v primerjavi z Evropo. Stranišča so čista in jih je vsepovsod dovolj, čiste so tudi restavracije. Hrana je raznolika in poceni. Veliko je zelenjave in tropskega sadja, rib in tudi mesa (perutnina in svinina). Tajvanska kuhinja je sestavljena iz veliko različnih stilov, prav tako kot njeni jeziki ter ima dolgo in zapleteno zgodovino. Zelo zanimiva in okusna je tudi aboridžinska kuhinja. Na nočnih tržnicah, ki so gotovo ena od pomembnih znamenitosti, lahko veliko tega tudi poskusiš. Pomemben del življenja na Tajvanu je pitje čaja. Pitje čaja je pravi obred, saj čaj pretakajo iz večjih v vedno manjše skodelice. Tajvan je zelo pomemben pridelovalec izvrstnega čaja, znan je tudi po pridelavi kave.
Kljub temu, da ima Tajvan poceni in zelo dobro urejen železniški promet (od leta 2007 tudi HSR – High Speed Rail, ki poteka v dolžini 345 km med Tajpejem in Kaoshiungom) oz. avtobusni prevoz, je javni prevoz v notranjost otoka precej omejen. Zaradi tega sva najela avto in na ta način v kratkem času uspela videti veliko. Za približno 1500 km sva za bencin plačala le 85 EU. Vožnja po avtocestah je precej kaotična, saj domačini prehitevajo po levi in desni, zato je potrebno biti zelo previden. Še posebej so nevarni vozniki skuterjev, ki se vozijo v vse smeri, zlasti v naseljih. K sreči med tednom večina ljudi dela in na cestah ni veliko prometa, ob koncih tedna pa je gneča velika. S sabo sva imela navigacijsko napravo Tom Tom, ki naju je odlično vodila vse dni. Na obcestnih tablah so napisi v mandarinščini in angleščini. Na večini cest, tudi glavnih, je hitrost omejena na 60 kilometrov na uro, zato je potovanje dokaj zamudno.
Glede na vse lepo, kar sva videla, sva prepričana, da je res veliko razlogov za obisk te države!
1. dan: Zagreb – Doha– prenočevanje na letališču
2. dan: Doha – Singapur ( ogled mesta) – Taipei (letališče)
3. dan: Taipei (letališče) – Sun Moon Lake – Alishan
4. dan: Alishan
5. dan: Alishan – Kenting
6. dan: Kenting – vzhodna obala – soteska Taroko
7. dan: soteska Taroko
8. dan: soteska Taroko – Jiufen- Yehliu NP – Taipei (letališče) –Singapur
9. dan: Singapur (ogled mesta) – Doha– prenočevanje na letališču
10. dan:Doha– Zagreb