Tajvan – predstavitev in zgodovina
Tajvan ali Republika Kitajska, kot se uradno imenuje, je država, ki je približno 1,5 krat večja od Slovenije in ima 11 krat več prebivalcev. Ima demokratično ureditev s predsednikom, ki je del izvršilne oblasti.
Uradni jezik je kitajska mandarinščina, ki je drugačna od kitajske mandarinščine v Ljudski republiki Kitajski. Drugi jezik je tajvanščina, ki jo govori 70% prebivalcev, potomcev Kitajcev, ki so se naselili na Tajvan v 17. in 18. stoletju.
14 % prebivalcev govori jezik hakka (jezik ene od kitajskih narodnih skupnosti, ki ga govore tudi izven Kitajske in sicer na Bruneu, Francoski Gvajani, Francoski Polineziji, Maleziji, na Novi Zelandiji,…), le dva odstotka ljudi govori jezik staroselcev (aboridžininov).
Prvotni prebivalci Tajvana so Austronezijskega porekla (podobno kot Filipinci, Malajci, Indonezijci, prebivalci tihomorskih otokov,..) in jih je danes le še okoli dva odstotka.
Od Evropejcev so na otok najprej prišli Portugalci (otok so imenovali Ilha Formosa – Prelep otok), nato v 17. stoletju Španci in Nizozemci, ki so kot delovno silo pripeljali Kitajce iz južnega dela Kitajske. Prišlo je do sporov, belci so odšli in skoraj za 200 let je zavladala kitajska dinastija Čing (Qing).
V vojni med Japonsko in Kitajsko konec 19. stoletja je bil Tajvan prikjučen Japonski. Japonska oblast je zelo modernizirala infrastrukturo, hkrati pa uničila veliko starih objektov, ko je gradila nova mesta. Japonci so prepovedali tudi nekaj škodljivih navad, in sicer kajenje opija ter povezovanje ženskih nog.
Po koncu 2. svetovne vojne je bil Tajvan priključen k Ljudski republiki Kitajski, ki je doživljala državljansko vojno. General Čjang Kaj-Šek ki je postal velik nasprotnik Mao Zedonga, se je s približno dvema milijonoma podpornikov Kuomintanga umaknil na Tajvan, kjer je v obdobju hladne vojne užival podporo Amerike in Zahoda. Postal je dosmrtni predsednik in je vladal do smrti leta 1975. Njegov pomen bledi zaradi korupcije ter inflacije, ki se je razmahnila v 26 letih njegovega vladanja ter vedno večje Mao Zedongove slave na Kitajskem.
Leta 1978 je postal predsednik Čjang Čing-Kuo, sin generala in bivšega predsednika Čjang Kaj-Ška. Po njegovi zaslugi je Tajvan postal eno najhitreje rastočih gospodarstev na svetu in demokratična država, ki se zavzema za suverenost in neodvisnost od Kitajske.
Leta 2008 je postal predsednik Ma Ing-Džou, ki odkrito simpatizira s Kitajsko. Želja Kitajske je, da bi Tajvan postal njej sestavni del , saj bi s tem pridobila zelo bogato provinco.
Na žalost je le malo držav priznalo suverenost Tajvana, saj se večina boji Kitajske.