Fes
V Fes sva prispela pozno popoldne. Z lastnikom hotela Riad Alya smo se dogovorili, da naju bo na letališču pričakal taksi in naju odpeljal v mesto Fes, natančnejo v medino, kjer se je nahajal najin hotel. Hotel ima odlično lokacijo za raziskovanje medine in je v bližini Bab Boujlouda, najbolj znanih in najlepših mestnih vrat, skozi katera se vstopa v medino. Vrata so bila zgrajena l.1913 in so skoraj 100 let mlajša od mnogih delov medine.
Hotel Riad Alya je bil obnovljen med 2006 in 2009 in je pravi mali muzej maroške arhitekture. Lastnik in osebje so izredno prijazni, hotel ima centralno ogrevanje, kar v Maroku ni pogosto, hrana in postrežba sta super. Imajo odličen hamam, ki ga je vredno poskusiti.
Za ogled Fesa sva imela cel dan. Že zjutraj sva ugotovila, da imajo v Maroku ta dan praznik, in sicer so praznovali dan Mohamedovega rojstva. To je pomenilo, da so bili nekateri muzeji zaprti, prav tako tudi mnoge trgovinice v medini. Kljub temu naju to ni odvrnilo od raziskovanja medine.
Fes je eno od večjih maroških mest s približno milijon prebivalci. Je mesto, v katerem medina še vedno najlepše prikazuje kaotično življenje pred več stoletji, tako tipično za Maroko. V medini živi okrog 350.000 prebivalcev v labirintu 9400 ulic, ki so si med seboj zelo podobne. Mnogi zaradi tega najamejo vodiča. Midva sva se znašla brez njega, tudi izgubila se nisva.
Našla sva tudi zelo znani predel, kjer ročno barvajo usnje in namesto kemikalij pri barvanju uporabljajo golobje iztrebke. Vonj ni najbolj prijeten, vendar ne tako hud, kot ga nekateri opisujejo. Smrad lahko preženeš z metino vejico, ki jo držiš pred nosom. S terase ene od hiš v bližini, kjer prodajajo usnjene izdelke, lahko opazuješ postopek obdelave usnja. Kože najprej namakajo v apnu, nato v sečnini, po nekaj tednih pa še v različnih barvilih. Delavci delajo v smradu brez vsake zaščite. Na ulici prežijo na turiste številni „vodiči” in jih želijo odpeljati v trgovine, od koder je dober razgled na delavce, ki barvajo usnje. Samozvani vodiči so zelo agresivni, potrebno je veliko vztrajnosti, da te pustijo pri miru. Trgovci in ulični prodajalci sicer vztrajno ponujajo izdelke, a pri tem niso nesramni, barantanje je sestavni del prodaje oziroma nakupa. Ta predel je vsekakor vreden ogleda.
Sredi medine je znana mošeja al-Karaouine, ki je pravzaprav najstarejša univerza na svetu. Leta 859 jo je ustanovila Fatima al- Fihri, hčerka bogatega trgovca.
V Fesu je bilo več meders – verskih šol. Ogledala sva si mederso Bou Inania, eno najlepših, ki so jo zgradili Marinidi. To je edina medersa v Fesu, ki ima minaret. Učenci iz oddaljenih krajev so stanovali kar v šoli. Tu so se učili koran; ko so ga znali na pamet, so lahko odšli na univerzo. Medresa el Attarin je ena najstarejših v Fesu, saj je bila dokončana l. 1325.
Pozno popoldne sva se utrujena vrnila v hotel, uživala v njegovem ambientu in pila metin čaj, čemur je sladila odlična večerja, pri kateri sva se naužila maroških specialitet.
Nastopil je dan slovesa od te čudovite in prijazne dežele. S taksijem sva se odpravila do zelo lepe železniške postaje v Fesu. Vožnja z vlakom do Casablance in letališča je trajala približno 4 ure (450 MAD za 2 osebi). Potovanje v prvem razredu je bilo udobno. Kupe je bil čist, tudi sicer so vagon med vožnjo večkrat očistili. V drugem razredu je bilo precej drugače, zato se za večje udobje in boljše počutje splača doplačati nekaj dirhamov.
Na letališču sva zvedela, da bo imelo letalo zamudo. Po ureditvi vseh formalnosti, med katere spade zelo natančno tehtanje prtljage, v kateri sva imela med drugim veliko spominkov iz Maroka, smo poleteli proti Evropi.