Obalna cesta in ledenik Svartisen
Iz Trondheima sva pot nadaljevala po Kystriksveien, obalni cesti št.17, ki vodi od Steinkjerja to Bodøja. Na sever vodi tudi krajša in hitrejša povezava (cesta E6), ki poteka po notranjosti. Obalna cesta je vsekakor vredna obiska. V številnih zavojih se vije ob obali, vodi preko mnogih otočkov, na poti je treba zamenjati šest trajektov, kar je svojevrstno doživetje. Imela sva srečo, da je bilo ves dan sončno in sva med vožnjo s trajekti lahko v miru opazovala okolico. Informacije o obalni cesti in trajektih so dostopne na spletni strani (www.kystriksveien.no). Sončen dan je bil kot nalašč za takšno pot, potovanje je bilo pravi užitek! Proti večeru pa so se v daljavi naenkrat prikazali nizki, temni oblaki, postalo je temno in prav hitro je začelo silovito deževati, nemogoče je bilo voziti dalje in zato sva prenočevala na postajališču ob cesti, nekaj kilometrov pred Kilboghamnom.
Jutro je bilo oblačno, skrbelo naju je, kako bo z ogledom ledenika Svartisen. Po vožnji z dvema trajektoma (Kilboghamn- Jektvik in Ågskardet – Forøja) sva prispela v Holland. Tam sva se vkrcala na majhno ladjico, ki vozi do izhodišča za ogled ledenika. Pot do vznožja ledenika je dolga štiri kilometre. Za nekaj kron sva si izposodila kolesi ter si tako dodatno popestrila izlet. Pot do ledenika vodi preko skalnatega pobočja. Različne barve granita z vmesnimi belimi progami so posebno doživetje. Na žalost je bila tik nad ledenikom megla, zato je bil viden le njegov spodnji del. Modro prosejavoč led je bil lep v svojih nenavadnih oblikah, še lepša se nama je zdela skalnata okolica ledenika.